Davnega leta 1912 so se nekateri razmišljujoči domačini odločili organizirano nastopiti v bran rdečemu petelinu, ki je grozil takrat še skromnim kmečkim hišam in bajtam. Primeri iz okolice so bili spodbuda za organiziranje takrat imenovane Požarne brambe. Kmalu zatem je že nastopila I. svetovna vojna, ki je pokazala vse razsežnosti vojne nevarnosti tudi za civilno prebivalstvo. Mobilizirani črnuški fantje in možje so darovali tudi svoja življenja v tej vojni, med njimi so bili tudi člani Požarne brambe Črnuče in v spomin na te žrtve stoji spomenik žrtvam I. svetovne vojne pred farno cerkvijo na Črnučah.

Med vojnama se je dejavnost društva odvijala približno tako, kot je bilo za tiste čase značilno po vsej kranjski banovini. Težave so bile tako s finančnimi sredstvi kot tudi s proizvodnjo namenske

opreme za gasilsko dejavnost, pa so občasno le uspeli z nabavo nujne opreme.

V gasilskem domu še hranimo prvo motorno črpalko znamke BMW, ki je bila sestavljena v Strojnih tovarnah v Šentvidu nad Ljubljano. Prva skrb takratnih članov društva je vsekakor bila tudi izgradnja gasilske hrambe in našel se je dobrotnik, ki je odstopil kos zemlje za gradnjo. Tudi župan je vsako leto dodal nekaj sredstev za nabavo opreme, tako je društvo kar aktivno zaživelo s krajem in za kraj. Gasilska vozila so bila takrat še na konjsko vprego in na znak alarma je bilo dogovorjeno kateri kmet mora priskrbeti konje za vleko gasilskega voza na mesto požara. Stalna pripravljenost in vežbanje sta bili kar velika odlika takratnih naših članov, pa tudi intervencij so imeli kar precej, ne samo na Črnučah pač pa tudi v okolici.